Srce nam res lahko "poči" zaradi stresa ali žalosti

V tokratni epizodi podkasta Zdravje z Alenko Kesar pojasnjuje, kaj se v telesu dejansko dogaja ob srčnem infarktu in srčnem zastoju in kdaj je treba brez odlašanja ukrepati. Čeprav je srčni infarkt eden najpogostejših vzrokov za srčni zastoj, do tega zapleta ne pride vedno, s srčnim zastojem se zaplete približno od 5 do 15 odstotkov srčnih infarktov.

Dotakne se tudi sindroma zlomljenega srca: stanja, ki ga lahko sproži hud čustveni stres in ki po simptomih pogosto posnema srčni infarkt.

Ko odpove "vodovod" ali "elektrika" srca

"Če si srce predstavljamo poenostavljeno, ima dve ključni komponenti: žile, ki ga prehranjujejo, in električni sistem, ki skrbi, da se srčna mišica pravilno krči," razlaga dr. Lipar.

Srčni infarkt je najpogosteje posledica nenadne zapore ene od koronarnih arterij, ki srce oskrbujejo s kisikom, gre za tako imenovani vodovodni problem. Če je zapora obsežna, lahko srce nenadoma izgubi svojo črpalno moč.

V določenih primerih pa že manjše zapore povzročijo električno nestabilnost srčne mišice. "Takrat se vodovodni problem spremeni v električnega. Srce lahko začne nevarno utripati, zafibrilira, in čeprav še bije, krvi ne potiska več naprej," pojasnjuje sogovornik. V takem primeru govorimo o srčnem zastoju.

Kaj boste slišali v tej epizodi?

• kakšna je razlika med srčnim infarktom in srčnim zastojem
• zakaj srčni infarkt ni vedno usoden, srčni zastoj pa zahteva takojšnje ukrepanje
• kako prepoznati tipične in netipične znake infarkta
• kako pravilno ukrepati do prihoda reševalcev
• kaj pomeni sindrom "zlomljenega srca" in kako nastane
• kateri dejavniki tveganja najbolj povečujejo možnost infarkta
• zakaj preventiva ostaja najmočnejše orodje

Srčni zastoj: odločilne so minute

Pri srčnem zastoju se pretok krvi v možgane nenadoma ustavi. Brez kisika možgani preživijo le pet do deset minut, zato je hitro ukrepanje ključno.

"Vedno je treba takoj poklicati 112, začeti z oživljanjem in uporabiti defibrilator, če je na voljo," poudarja dr. Lipar. Dispečer na številki 112 vodi klicatelja in pomaga oceniti, kaj je v danem trenutku najpomembneje storiti.

Znaki srčnega infarkta niso vedno enaki

Klasični znaki srčnega infarkta so pri večini bolnikov podobni: tiščoča ali pekoča bolečina na sredini prsnega koša, pogosto s širjenjem v levo ramo, roko ali podlaket, spremljajo pa jo potenje, slabost in izrazito slabo počutje.

Takšne simptome ima približno 80 odstotkov bolnikov.

Pri preostalih, zlasti pri ženskah, so znaki pogosto manj značilni. "Lahko gre za omotico, slabost, bruhanje ali bolečine drugje, ne nujno na levi strani," opozarja dr. Lipar. Prav zato je pomembno, da ob sumu na infarkt vedno pokličemo reševalce in se ne vozimo sami na urgenco.

Sindrom zlomljenega srca

Posebno, skoraj filmsko poglavje v kardiologiji predstavlja stresna kardiomiopatija, bolj znana kot sindrom "zlomljenega srca".

"Simptomi so lahko povsem enaki kot pri srčnem infarktu: bolečina v prsih, spremembe na EKG, povišani encimi, a ob preiskavah ugotovimo, da koronarne žile niso zaprte," pojasnjuje dr. Lipar.

Sprožilec je pogosto hud čustveni ali telesni stres, izguba, šok, nenaden dogodek, ki v telesu sproži val stresnih hormonov in začasno oslabi delovanje srčne mišice. Večina bolnikov ob ustrezni podporni terapiji dobro okreva, vendar lahko v posameznih primerih pride tudi do srčnega popuščanja.

Čeprav sodobna medicina danes omogoča zelo učinkovito zdravljenje srčnega infarkta in njegovih zapletov, dr. Lipar poudarja, da popolne varnosti ni. "Največ lahko naredimo sami: z opustitvijo kajenja, redno telesno aktivnostjo, uravnoteženo prehrano ter nadzorom krvnega tlaka, holesterola in sladkorne bolezni," dodaja.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.

Poslušajte še druge oddaje podkasta Zdravje z Alenko Kesar: